p. p. 188
4001 Kranj
Dan odprtih vrat, 04. 07. 2015
B L E G O Š
Na, pa smo jih zopet imeli, odprta vrata na Blegošu. Prav na dan ameriške neodvisnosti, 4. julija letos. Amerikancev sicer ni bilo, a tudi vseh povabljenih ne. Zbrali sta se mlajša in po stažu starejša klubska ekipa, okrepljena s štirimi pripadniki društva za raziskovanje jam Carnium iz Kranja
Skupno nas je ob pol eni uri na terasi pred kočo na Blegošu z organizatorji vred, uživalo težko zasluženo pijačo, 12 povabljenih in en kuža.
Poveljnik štaba za CZ MO Kranj, Sašo je rjavel na morju, dotlej vedno prisotni taborniki pa so postavljali šotore v Marindolu, svojem belokranjskem raju, v pričakovanju navala osnovnošolcev in njihovih spremljevalcev. Vse ostale, ki se sicer niso odzvali na naše prijazno vabilo, je očitno zdelala teden dni trajajoča pripeka, ki pa je na Blegošu nismo čutili, prej nasprotno, bilo je prijetno hladno, brez nabijanja sonca v glavo, pihal je le prijazen vetrc.
Naš najstarejši član Jože je bil vesel povabila in ni mogel verjeti, da je na Blegošu tako lepo. Bal se je le, da ga bo Blegoš zdelal. Čeprav ima na grbi že prek 85 let, je kasneje hitel po stezi na vrh Blegoša, kot gams. To je še bolj okrepilo njegovo samozavest in naše zadovoljstvo.
V pričakovanju prihoda pomembnega moža za morebitni dogovor o tehnični pomoči kranjskih gasilcev pri demontaži Lanetovega antenskega stolpa, smo se organizirali za nadaljnji program. Na zahtevo tekmovalne ekipe na vrhu (Matej - S57MZ, Mujo - S59DR, Uroš - S57SU), smo pripravili vso kramo in vse, kar je bilo potrebno za prenos tovora, ki ga je sestavljalo 12 plastenk (po 1,5 lit) vode, 3 polne desetlitrske ročke za gorivo, na novo usposobljen polnilec akumulatorjev in še nekaj drugih malenkosti, potrebnih za nemoteno delo tekmovalcev. Našli smo tudi "šerpe" za dostavo opreme na Blegoš
iz vrst kranjskih jamarjev in skupine štajerskih veseljakov, Martinovih - S52HH znancev, kdo ve od kod (menda spremljevalcev in prijateljev njegove sestrične). Tudi Martin je šel z njimi in s seboj odnesel paket baterij za naglavne svetilke. S takšno lahkoto, kot jih je nesel na vrh Blegoša, jih je prinesel tudi nazaj. Verjetno je njegovo razmišljanje, komu bi oddal baterije, zmotila, kakšna razigrana Štajerka.
Bližala se je 4. ura popoldan, prvega moža kranjskih gasilcev pa še od nikjer. Skupina jamarjev je odhitela reševat svojega kolega Grega, ki se je izgubil v podvodnem labirintu nekje na Primorskem. Vsi drugi smo še malo pokramljali in se odpravili v dolino (se ve kam). Pr' Andrejon je gospodinja Ani poskrbela, da po težkih mukah nismo dehidrirali in tudi za pod zob se je našlo nekaj. Tam se je izkazalo, da je naša združba lahko vesela in zadovoljna tudi brez kranjskih veljakov. To spoznanje lahko potrdijo prisotni: Jože, Andrej, Dole s soprogo, Igor s soprogo, Marko, Martin, Peter na motorju in moja malenkost, Peter brez motorja.
Še nekaj slikic, tudi z vrha Blegoša, kjer se je tekmovalna ekipa pripravljala na 24 urno tekmovanje.
Peter
Na vrh