p. p. 188
4001 Kranj
KOLESARSKE TEKME PO ULICAH KRANJA
ob 60. letnici Kolesarskega kluba Kranj
Dne 29. in 30. 7. 2017 v Kranju poteka več kolesarskih tekem v sklopu 'Kolesarski praznik v Kranju', ki bo ob 60. letnici Kolesarskega kluba Kranj:
- v soboto bo na sporedu nočni kriterij za kategorije mladincev, mladink ter članic in članov,
- nedelja pa je rezervirana za dirko 'Po ulicah Kranja', kjer bodo nastopili mlajši kolesarji in kolesarke, mladinci ter podjetja,
- v nedeljskih, popoldanskih urah pa sledi 'Velika Nagrada Kranja – Memorial Filipa Majcna'.
Načrt nedeljske tekmovalne proge (s klikom na sliko, to povečaš in si lahko ogledaš vse podrobnosti):
Naša najpomembnejša naloga bo spremljanje in sporočanje podatkov o vožnji skupine med nadzornimi točkami:
Kranj center mesta - Primskovo - Zlato polje - Drulovka - Kranj center mesta.
Nekaj zapisov s tekmovanja:
Takole smo se zbrali pred začetkom tekmovanja in dogovorili še nekatere stvari in pregledali opremo
 |
Del članov RK Kranj
Nekaj
zapisov po zaključku tekmovanja
Uroš - S57SU:
Tudi tokrat se nas je na pobudo Andreja S56FRD v lepem sončnem nedeljskem popoldnevu 31. 7. 2017 na Slovenskem trgu v Kranju zbralo 13 članov radiokluba Kranj, da pomagamo pri izvedbi kolesarske dirke za VN Kranj 2017, s svojim znanjem in izkušnjami pri vzpostavljanju zvez. Po krajšem sestanku z vodjem redarjev Lukom, ki je dal še zadnja navodila, smo se opremljeni z radijskimi postajami, odsevnimi varnostnimi jopiči in zastavicami, odpravili na 'delovna' mesta.
Trasa dirke je potekala po ulicah mesta in bližnji okolici. Start je bil pred hotelom Creina, nato je proga potekala skozi staro mestno jedro ob Planini na Primskovo, čez Kokrški most, mimo sodišča do krožišča pred Gorenjsko banko in v Zlato Polje, se spustila po obvoznici na Savski otok mimo železniške postaje na Labore in naprej v Drulovko. Sledil je spust mimo Zarice in ponovno do železniške postaje, preko savskega mostu na 'selektivni' Jelenov klanec, ki loči odlične kolesarje od dobrih, do ciljne črte. Ker so letošnjo dirko malenkost spremenili glede na prejšnja leta, je bilo treba dodati nekaj krogov, da so pridobili potrebne kilometre – tako so tekmovalci prevozili 13 krogov po 12,1 km, kar je dalo skupaj 157 km.
Predviden čas dirke je bil 4 ure, torej zavidljivo povprečje skoraj 40 km/h. Štart dirke je bil napovedan za 13.30, tako smo pričakovali najboljše kolesarje na cilju ob 17.30. Izkazalo se je, da so fantje pošteno 'stopili' na pedala, saj je bil zmagovalec v cilju že kmalu po 17. uri.
Naša mesta so bila določena na nekaterih pomembnih točkah, tako smo imeli sprotne informacije s proge, ki sem jih posredoval uradnemu napovedovalcu. Najbolj ga je zanimalo, če so se pojavili 'ubežniki' in koliko imajo prednosti pred glavnino. Najboljše mesto za te podatke je bilo definitivno križišče pri železniški postaji, kjer sta 'uradovala' Andrej S56FRD in Mujo S59DR, ki je nekako na polovici kroga v prvem delu in tik pred vzponom na Jelenov klanec v drugem delu kroga.
Celotna dirka je potekala v suhem sončnem vremenu, čeprav so oblaki nekajkrat 'zagrozili', da ne bo tako. Tekmovanje se je na veselje navijačev zaključilo s slovensko zmago.
Kako smo opravili nalogo?
Z naše strani zadovoljivo, ugotovili pa smo še nekaj šibkih točk, za katere imamo že ideje o izboljšanju. Pohvalo smo prejeli od glavnega napovedovalca Marjana Fortina, kar nam daje dodano voljo, saj smo si s tem ustvarili dobro ime. S sodelovanjem sta bila zadovoljna tudi sodnika na štartno/ciljni črti, čeprav so imeli svoje radijske zveze. Vsekakor smo pripravljeni na sodelovanje tudi v prihodnje.
Mujo - S59DR:
 |
1. slikan Andrej v elementu in 2. slika kdor zna, pa zna, malo omiliti vročino.
Nekaj posnetkov, ki so nastali na kontrolnih točkah 9 in 10, spodaj pri Iskri/Savski most ali kakorkoli se že imenuje ta točka, kjer je bila pentlja in prevozi kolesarjev v dve smeri.
Najprej so kolesarji prihajali iz smeri Supernove, mimo ''najinih'' kontrolnih točk proti Gaštejskemu klancu in potem še pri povratku iz smeri Zarice, ko so naredili pentljo proti Savskem mostu in naprej po Jelenovem klancu do štartno-ciljnega prostora.
Kontrolni točki 8 in 9 sta bili dokaj obremenjeni tudi zaradi tega, ker se je tam v povratku kolesarjev, zavijalo v smeri Savskega mosta po nasprotni strani normalnega cestnega prometa.
Po prihodu na kontrolno točko sva z Andrejem ugotovila, da je bil ravno ta ovinek brez smernih oznak za kolesarje in presneto prav je prišla zastavica za usmerjanje, kjer se je Andrej, s svojimi dolgoletnimi izkušnjami, izkazal tudi s piščalko, ki je dodatno opozarjala kolesarje, kam naj zavijajo, da bodo pravilno prevozili zavoj proti Savskemu mostu.
Dodatne težave so nam povzročali štirikolesni ''ubežniki'', ki so na nezavarovanih in neoznačenih delih pristopnih cest povzročali glavobole najprej nama z Andrejem, potem še policistoma, ki sta potem nekako s trakovi le zaprla prej nezavarovane pristope.
Kar nekaj izgubljenih tujih turistov je zmajevalo z glavo, češ, kako bodo sedaj čakali 4 in več ur do konca dirke, da bodo potem nemoteno vozili v smeri, kamor so bili namenjeni.
Nekaj ''zblojenih'' posameznikov se je oglašalo, češ, da nas je ''redarje'' lahko sram, da smo tako neorganizirani, vsaj tako so nas videli.
Kakorkoli, dirka je potekala nemoteno in sva z Andrejem ugotovila, da je ta del, ki sva ga ''obvladovala'', dokaj prometno zahteven in da bi v prihodnje kazalo imeti še kakšnega policaja več.
Neusmiljeno sonce je večji del dirke narekovalo uporabo senčnika, ki sem ga na srečo (tako kot lani) pripeljal s seboj. Še dobro, da so oblaki nekajkrat zakrili nebo in se je malce shladilo.
Na koncu dirke smo se poveselili in dodatno ohladili s pivom, ki bi bilo lahko za odtenek še bolj ohlajeno, ampak … še dobro, da smo ga dobili.
Tiste najbolj vztrajne pa je čakalo bolj ohlajeno pivce, v bližnji soseščini.
 |
'Bližnja soseščina' z ohlajenim pivcem
Marko - S57NAZ:
Vozilo 'METLA':
Člani RK Kranj, ki smo sodelovali na kolesarski tekmi v Kranju, smo imeli na razpolago 12 kontrolnih mest na različnih točkah na terenu na tekmovalni progi. Namen je bil zagotoviti varnost tekmovalcev s tem, da smo ob 'mimovozu' kolesarjev v križiščih zaprli stranske ceste, prvenstveno pa prenos informacij s terena, odgovornim za izvedbo tekmovanja. Tako je bila v vsakem trenutku dosegljiva informacija z naše strani, kaj se dogaja na tekmovalni progi, ali kdo potrebuje pomoč in ostale informacije.
13. točka je bila naša udeležba v avtu 'metla'. Glede na pretekle izkušnje v sodelovanju kolesarskih tekem, ki jih je organiziral v preteklih letih Dežman na relaciji Kranj - Mozirje, je metla imela nalogo, da pobere onemogle ali poškodovane tekmovalce, ki niso bili več sposobni nadaljevati kolesarjenja, na poti.
Tu je imela 'metla' čisto drugo vlogo. Zelo je prišla prav radijska zveza v avtu, kajti sodnik v avtu 'metla' je moral voziti za kolesarji. Za vozilom 'metla' ni smel ostati noben tekmovalec, niti spremljevalni avto posamične tekmovalne ekipe. Vsak postanek tekmovalca ali spremljevalnega avta je pomenil zaustavitev avta 'metla' in čakanje, da je ustavljeni nadaljeval z vožnjo. S tem so nastali kar precejšnji zastoji za glavnino kolesarjev, katerih pa ni bila težava nadoknaditi in se priključevati glavnini tekmovalcev oziroma spremljevalnih vozil. Druga, tudi pomembna naloga je bila, da se vsi tekmovalci, ki so zaostali za glavnino več kot 3 minute, izločijo iz tekmovanja. Nihče od izločenih, čeprav je bilo v končnem številu izločenih, kar lepo število tekmovalcev, ni protestiral ali se prepiral, marsikomu pa se je videlo, da si je kar oddahnil, da je bil izločen. Je bila pač dokaj naporna tekma, na katero so morali biti tekmovalci dobro fizično in kondicijsko pripravljeni. Vsakemu izločenemu tekmovalcu se je jasno pokazalo, da je izločen, ta pa je potem sam moral še toliko odkolesariti, da se je pripeljal do cilja. Za vse izločene kolesarje so se prenesli podatki na kontrolne točke, tako, da so kontrolorji lahko bolj polagali pozornost na tekmovalce.
Napoved voznika, da bo treba na čase kar precej pohiteti, me ni niti malo presenetila še manj, prestrašila. Tako smo občasno skozi mesto Kranj po Prešernovi ulici prevozili s hitrostjo tudi 100 km/h, na drugih cestnih območjih pa še nekaj več. Voznik je vozil varno predvsem pa dobro opazoval cesto, dogajanje ob njej in dal s sodnikom možnost tekmovalcem, da nekako vozijo tekmo, vse do takrat, ko je opazil, da niti sam kolesar nima več volje tekmovati.
Voznik in sodnik sta bila zelo zadovoljna, da je bila v avtu radijska zveza (prvič), preko katere sta poslušala ves potek prometa, ki so ga opravili naši člani in bila tako v tekočem dogajanju kolesarske tekme in lažjem odločanju za izločitev posamičnega ali več tekmovalcev hkrati.
Sam sem imel še vlogo skrbnika za radijske postaje. V smislu, če bi kdo zaštrikal z radijsko postajo, da mu priskočim na pomoč in če bi komu pošla energija za napajanje radijske postaje, da mu z vožnjo mimo 'kontrolorja' izročim rezervne baterijske vložke, tako, da bi radijske zveze delovale brezhibno ves čas tekmovanja.
Ves čas kolesarske tekme, ni bilo potrebe po uporabi dodatnih baterijskih vložkov, kajti člani so se dobro pripravili, doma predhodno napolnili 'akumulatorčke' radijskih postaj, ki so zdržali ves radijski promet v času kolesarske tekme, ki ga pa ni bilo malo. Zveze so delovale brezhibno, slišnost je bila skoraj 100 % vsak z vsakim. Mislim, da sta bili le dve točki, ki sta bili bolj zaprti, tako, da ju vsi niso slišali, kar je bilo pa najbolj pomembno, vsak na točki je slišal lepo in razumljivo svojega soseda, postavljenega pred njim in za njim. Rahla motnja v slišnosti je bila na cilju, to pa zaradi precej glasnega ozvočenja. Zato bodo mogoče drugič na tej točki ob ozvočenju prav prišle tudi slušalke.
Tako, da kar je bilo naše naloge, smo to izpolnili v vseh pričakovanjih organizatorja, ki nas je na koncu tudi pohvalil za uspešno in korektno izvedeno nalogo.
Vedno se najdejo zanimivosti med delom in te je treba v pogovoru izmenjati
 |
Del ekipe po zaključku tekmovanja