• DOMOV
• O DRUŠTVU
• KAZALO
• LINKI
• KontaKt

 

 

R A D I O A M A T E R S T V O

O radioamaterstvu je že toliko napisanega, da je težko ugotoviti kaj novega. Zato je nižje v teh spletnih straneh zapisan zbirek osnovnih navodil za vpogled novim kandidatom za radioamaterje, ki naj bi pridobili nekak vpogled in saj nekaj od pričakovanega, ali jih bo ta hobi pritegnil ali ne. Vem, da je tako mišljenje dokaj kočljivo, vendar je treba navesti nekaj osnov. Nekaj materiala se dobi v Priročniku za radioamaterje, nekaj po raznih spletnih straneh, tudi za poklicne radijske zveze, kjer pa se podatki priredijo za delo v radioamaterskem področju. Seveda s soglasjem pisca originalnih zapisov v kolikor se strinja, da lahko uporabim njihovo delo. Zato bo v takih primerih na koncu zapisa, zapisan tudi vir in avtor originala.

Naj dodam še misel

Kaj je radioamaterstvo
Janez Močnik, S53MJ
Članek je bil objavljen v reviji Svet elektronike in objava tukaj ni v celoti:

Prebral sem prispevek urednika revije Svet Elektronike Jureta, S52CQ in njegov poziv: “Naj vam prihajajoča pomlad prinese novo „cvetlico“ v vašo delavnico – zakaj ne bi to bilo radioamaterstvo?“
Kakor kaže, nisem nič zamudil, saj je prav čas pomladi. Preden pa preidem k bistvu, moram razložiti neke stvari, kar se tiče radioamaterstva. Radioamater ni vsak, ki ima dovoljenje za delo na radijski postaji in „Shack“, kakor se med radioamaterji imenuje prostor, napolnjen z njegovo operatorsko kramo. Tudi streha polna anten ali celo stolp ob hišici na vrhu hriba ne naredi radioamaterja, kaj šele njegov eno črkovni znak. Radioamaterstvo je zasvojenost, bolezen, če hočete, nekateri pravijo celo „diagnoza“. Nekje sem že zapisal, kaj pravi moja žena o radioamaterjih, da smo vsi malo čudni. Posebno še, kadar si poskušam rezervirati čas za kakšno 24 urno, da ne rečem 48 urno tekmovanje. Takrat je treba ravnati z občutkom in taktično več dni pred začetkom, da me med tekmovanjem nihče ne moti in lahko v miru delam, saj me v času tekmovanja ni doma za nikogar. Ne le to, da mi kuha kavo in skrbi, da nisem lačen, celo sočustvuje z menoj, če mi gre kaj narobe. Pred leti se mi je sredi tekmovanja zrušil računalnik in vse je splavalo po vodi, bil sem razočaran, a me je tolažila, češ tudi kmetu stolče toča vinograd, pa saj nič ne more.
Tako je to, zato ne pozabite, kaj sem vam naložil, ko boste v takem položaju. So še drugi momenti, ko se pokaže zagnanost za mikrofon ali taster. Včasih sem močno motil televizijo po vsej ulici, saj sem v naselju hiša do hiše. Kadar sem imel tekmovanje, sem se izogibal delu na nižjih obsegih, saj sem tam povzročal največ motenj. Žična antena mi še sedaj dela motnje, a le meni, vsi drugi imajo že optiko. Dostikrat se je zgodilo, da so bile na televiziji druge motnje in sem se bal, da bodo spet okrivili mene. Takrat sem stopil na balkon in se kazal ljudem, da za motnje nisem kriv jaz.

Pa preberimo kaj si o radioamaterstvu misli radioamater Matej - S56ZM
»V Zvezo radioamaterjev Slovenije je prek radioklubov vključenih več kot 1300 radioamaterjev, okoli 600 jih je sodelovalo na vaji. Samo število radioamaterjev pa je nekajkrat večje,« pravi Matej, koordinator skupine ARON.

In v čem je danes, ko je oseba na drugem koncu sveta oddaljena le nekaj hitrih klikov, bistvo vzpostavljanja stikov z vrtenjem gumbov na težkih radioamaterskih napravah? »Zelo poenostavljeno bi lahko rekel, da je čar v nepoklicnem ukvarjanju z radiem oziroma radiotehniko. Radioamaterstvo je sicer veliko več: aktivnost, gibanje, organizacija, izobraževanje in lahko bi rekli način življenja oziroma tehničnega mišljenja milijonov po svetu. V ožjem smislu pa je to organizirana dejavnost, katere namen je izobraževanje, tehnično raziskovanje in vzpostavljanje amaterskih radijskih zvez med radioamaterji, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo ljubiteljsko, brez pridobitniških namenov in ne nazadnje tudi zagotavljajo zveze v izrednih razmerah,« 


Ker Priročnik za radioamaterje navaja, da 'Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, ali elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic,' je narejena spletna povezava do:

- prve izdaje slovenskega radioamaterskega priročnika,

- druga, dopolnjena izdaja radioamaterskega priročnika in tudi

- tretja dopolnjena izdaja.

ki so objavljeni v .pdf obliki, kar ne krši avtorskih pravic.

Zgodovina
Radio pomeni radijski sprejemnik, amaterstvo pa je ljubiteljski hobi, nekaj s čimer se z veseljem, neprofesionalno ukvarjamo,
V kolikor združimo obe besedi dobimo ime našega hobija - Radioamaterstvo.
Radioamaterstvo je radiokomunikacijska dejavnost, namenjena za samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje in tehnično raziskovanje, ki jo opravljajo radioamaterji izključno iz osebnih nagibov, brez gmotnih koristi in imajo za to opravljen predpisani izpit.

Začetki radioamaterstva izvirajo že od samega začetka razvoja radijske tehnike konec 19. stoletja. Radioamaterje so zanimale enake stvari kot znanstvenike, ki so razvijali radio, zato so kmalu začeli sodelovati. Za namene eksperimentiranja so bile radioamaterjem dodeljene tudi frekvence, ki so v uporabi še danes. Od prvih prenosov sporočil preko radijskih valov (leta 1895) naprej je radio doživel nesluten razvoj in začelo se je obdobje velikega napredka visokofrekvenčne tehnike in brezžičnih zvez. Leta 1899 je bila vzpostavljena prva radijska zveza med Anglijo in Francijo. Leta 1903 pa je bilo poslano prvo radijsko sporočilo preko radijskih valov iz Evrope v Severno Ameriko.

Radioamaterji so z nenehnim vzpostavljanjem radijskih zvez razvili veliko teorij in predstavili precej iznajdb s področja radijske tehnike. Razvili so tudi nekatere zanimive načine za vzpostavitev zvez, kot npr. uporaba odboja radijskih valov od meteorskih sledi, Lune pa tudi z odboji od letal. Plod njihovih raziskav so številne izboljšave in iznajdbe radijske opreme, načini vzpostavitve zvez, različni tipi anten, itd.

Radioamaterji so se v Sloveniji kmalu po 2. sv. vojni začeli združevati v društva - radioklube - Radioklub je društvo, ki združuje radioamaterje v določenem okrožju oziroma območju. Vsi radioklubi so včlanjeni v Zvezo radioamaterjev Slovenije., ki je krovna organizacija vseh radioklubov v Sloveniji, kjer so se družili, izmenjevali znanje in izkušnje in to prenašali na mlajše generacije. Zanimanje za to dejavnost je postajalo čedalje večje in večje in sicer v dobi, ko še ni bilo mobilnih telefonov. Z dostopnostjo mobilnih telefonov navadnim ljudem je članstvo upadlo, a dejavnost se je obdržala in začela razvijati v novi smeri.

Splošno
Radioamaterstvo lahko na grobo razdelimo na operatorstvo, konstruktorstvo in tehnično-športno disciplino (ARG - amatersko radio goniometriranje - goniometrija, kar v prevodu pomeni določanje smeri radijskega oddajnika z uporabo radijskega sprejemnika).

Nekateri radioamaterji so bolj usmerjeni v operatorstvo, drugi pa v konstruktorstvo radijskih naprav, anten in ostalo kar k temu sodi. Med radioamaterskimi vrstami pa se najdejo tudi taki, ki se obema vejama radioamaterstva posvečata enako. Iz vrst slovenskih radioamaterjev pa prihaja veliko odličnih tekmovalcev v radioamaterskih športih in kar veliko število znanstvenikov. Radioamaterje lahko najdemo tudi v vrstah slovenske vojske, saj jim radioamaterstvo nudi dodatno znanje na področju telekomunikacij.

Radioamater pri delu uporablja znanja iz elektronike, konstruktorstva, znanje iz širjenja radijskih valov, znanje iz področja radijskih razmer (propagacij) v atmosferskih plasteh, iz področij astronomije, uporablja veščine operatorstva - vzpostavljanja zvez, orientacije ter posredno še nekaj ostalih znanj in veščin.

V radioamaterstvu se ukvarjamo z:

ARG
Amatersko radijsko goniometriranje. Pomeni, da z radijskimi sprejemniki z različnih lokacij določimo lokacijo radijske postaje, ki oddaja signal, modulacijo. V glavnem pa se radioamaterji ukvarjamo na ARG tekmovanjih z iskanjem

oddajnika, kar imenujemo bolj konkretno "Lov na lisico". Na razgibanem terenu se skrije do 5 oddajnikov, katere morajo tekmovalci najti v določenem času. Oddajniki delajo v zaporedju s tem, da oddaja vsak svojo morse kodo. Najprej deluje oddajnik št. 1, po minuti se izklopi in začne oddajati oddajnik št. 2, nato po minuti sledi oddajnik št. 3 nato oddajnik št. 4 in ko preneha oddajati oddajnik št. 5, se krog oddajanja ponovne začne z oddajnikom št. 1. Oddajniki delujejo ves predhodno določen čas za iskanje. Na drugi frekvenci stalno oddaja še en oddajnik, ki je na cilju za vsak primer ko se kdo izgubi na terenu. Ta oddajnik deluje tudi po zaključku tekmovanja, vse dokler se ne zberejo na cilju vsi tekmovalci.

Običajno pa na internih, medklubskih tekmovanjih delujejo po trije oddajniki.
Teren je lahko zelo razgiban, pogozden, zato je potrebna previdnost pri iskanju oddajnika. Tekmovalce se spušča s starta po vsaki pretečeni minuti, ni pa dovoljeno, da nekdo stalno sledi drugemu tekmovalcu, sam pa ne uporablja radijskega sprejemnika. Pri vsakem oddajniku se nahaja elektronski žig, lahko pa tudi sodnik. To je ena odlična tehnično športna kombinacija, za kar pa je potrebno imeti kar nekaj kondicije. Tako znaša tekmovalna relacija tudi do 6 km, tekmovanje s tremi ali manj oddajniki pa približno 1,5 km.

Radijskimi zvezami
Radijske zveze vzdržujemo in vršimo na več frekvenčnih pasovih. Ti imajo razpon od 135 KHz pa vse do 241 GHz z vmesno razdelitvijo na dovoljenje frekvenčne pasove, kateri so določeni za radioamaterske radijske zveze.

Telegrafijo
( grško : tele: razdalja + grafein: pisanje) je tehnika za prenos besedilnega sporočila (na primer s telegramom ali telegramov ) na daljavo s pomočjo signalizacije  kode . Izumitelj električnega telegrafa je ameriški izumitelj in slikar  SFB Morse. Prva uspešna javna predstavitev dela telegrafa Morse je bil organiziran leta 1837. Razvil je znano kodo za prikaz besedilnih znakov ( Morse code ), s katerim vsako črko besedila predstavlja znak, ki je upodobljen kot kombinacija določenega števila pik in črtic. Točka je oddana na kratko, pomišljaj pa je daljši del črke. 

Telefonijo - fonijo
Radijske zveze v telefoniji se vzpostavljajo z govorom, v jeziku, ki ga poznata oba sogovornika. Ta dva sogovornika imenjujemo ju operaterja ob radijski postaji. Zveze se vzpostavljajo zelo enostavno z govorom v mikrofon, sprejema pa s slušalkami ali preko zvočnika. Ta način radioamaterji označujemo krajše s PHONE.

Ob slabših pogojih glede razumljivosti modulacije ali nas sogovornik ne razume najbolje na sprejemu, uporabljamo doma Slovensko v tujini pa mednarodno tablico črkovanja. V tablici so zajete vse črke, vsaka črka ima svoje ime.
Samo primer: v Slovenščini - A = Ankaran, B = Bled, Č = Čatež itd.
V mednarodni abecedi uporabljamo mednarodna imena dodeljena vsaki črki. Tu odpadejo šumniki in se namesto njih uporablja soglasnike brez 'strešice'.

Primer: mednarodno črkovanje: A = Alpha, B = Bravo, C = Charlie, D = Delta, itd.
Tako radijski pozivni znak S59BDE povemo s črkovanjem sogovorniku na naslednji način:
- s črkovanjem v slovenščini: Soča 59 Bled Drava Evropa ali
- z mednarodnim črkovanjem: Sierra (5)five (9)nine Bravo Delta Echo,

RST raportom
Ocena kakovosti sprejemanja signalov je zelo pomemben sestavni del radijske zveze.
Kjer je Razumljivost govora podana v lestvici od 1 do 5,
- ocena R 1 je nerazumljiv sogovornik - sogovornikovega govora ne razumemo in ne vemo kaj nam želi sporočiti,
- z oceno R 5 popolnoma razumljiv sogovornik - vsako besedo popolnoma razumemo brez kakršne koli prisotnosti
  šuma,
- Jakost signala S 5 (je podana v lestvici od 1 do 9+), slab signal, kar pa ne pomeni, da je tudi razumljivost slaba,
- v telegrafiji damo sogovorniku oceno R = od 1 do 5; S = od 1 do 9 in T (ton) = od 1 do 9, kar recimo pomeni
- ocena RST 599 pomeni, da so signali popolnoma razumljivi, močni in ton je popolnoma čist  in recimo
- ocena RST 358 pomeni, da je signal težko razumljiv, moč signala še kar v redu, ton pa ima prisotno rahlo brnenje.

Tabela za podrobnejši pregled ocenitve radijskih zvez.

Univerzalni lokator
Pri vzpostavljanju amaterskih radijskih zvez je pomembna oddaljenost oziroma lokacija radijske postaje. Za določevanje geografske pozicije običajno uporabljamo koordinate, zemljepisno širino in zemljepisno dolžino. Za bolj točno določitev lokacije, pa je zemljevid razdeljen na več manjših kvadratov. Pravila z risanje lokatorjev so v celem svetu enaka, zato se glede na dani lokator lahko takoj pogleda od kje je naš sogovornik. Lokatorji so razdeljeni na 20 stopinj po dolžini in 10 stopinj po širini. Vsak lokator je označen s šestimi znaki. Najprej dve črki nato 2 številki in spet dve črki. Recmo za center Kranja in bližnjo okolico je lokator z oznako JN76EF.
Obstajajo radioamaterski programi v katerega se vpiše lokator in se takoj izriše kvadrat na območju, ki pokriva to ozemlje, ne glede kateremu delu sveta ta pripada.

Dnevnik radijskih zvez
Vsako amatersko radijsko zvezo smo dolžni vpisati v dnevnik dela radijske postaje. Dnevnik se vodi tako, da je zagotovljena trajnost zapisa. Dnevnik je voden kot tabela z več kolonami. Enako so narejeni dnevniki zvez za uporabo z računalnikom, kar pride posebej priročno na tekmovanjih.
V dnevnik je treba zapisati naslednje podatke.

- dan, mesec in leto vpostavljene radijske zveze,
- čas začetka radijske zveze,
- klicni znak radijske postaje s katero vzpostavimo radijsko zvezo,
- naziv delovne frekvence na kateri opravljamo radijsko zvezo,
- vrsta oddaje,
- podpis operaterja, če delamo na klubski radijski postaji,
- dodamo lahko še koloni za QSL kartico. Sprejem in oddaja, tako imamo hiter pregled komu smo jo že poslali in kdo
  nam je že poslal svojo - vpišemo datum,

QSL kartica
Vsako zvezo s sogovornikom potrdimo s kartico izdelano prav v namen potrjevanja amaterskih radijskih zvez sogovorniku. Kartica ima priporočeno velikost razglednice oziroma dopisnice 9 x 14 cm, v kateri so že vpisani podatki - Radijski pozivni znak lastnika kartice, Slovenija, pripadnost državi, domači naslov ali klubski, ITU področje, cono,
nato pa izpolnimo polja za vpis - Radijski pozivni znak sogovornika, datum radijske zveze in čas, naš lokator, RST, način zveze (fonija, CW-telegrafija), znamka radijske postaje, moč, vrsta antene, ali se zahvaljujemo za že prejeto kartico ali pričakujemo, da nam sogovornik pošlje svojo.

Q koda
V radijskih zvezah se namenoma skrajšajo prenosi informacij. To največkrat pride v upoštev v telegrafiji, niso pa napačno uporabljene Q kratice ob zelo slabih pogojih radijskih zvez tudi v telefoniji. Q kode so predpisane tri črkovna skupina in vsaka ima točno določen pomen, tako, da ima Q koda v vseh državah sveta enak pomen. Q koda lahko nastopi kot vprašaj, enako pa nastopi kot odgovor na vprašanje sogovornika. Recimo:
- QRV? Ali si pripravljen?
- QRV  Pripravljen sem.
- QRW  HA5AA  3540,  Obvesti HA5AA, da ga kličem na frekvenci 3540 kHz.

Klicni znaki
To kar je za človeka ime, za podjetje naziv itd., je za radijsko postajo identifikacija. Tako, kot se oseba pred pogovorom predstavi, se predstavi tudi operater v začetku radijske zveze - odda identifikacijo. Pravilnik ITU - International Telecommunication Union, kar v Slovenščini pomeni - Mednarodna zveza za telekomunikacije.
Imamo pa še ITU RR - International Telecommunication Union oziroma - Mednarodna zveza za telekomunikacije Radijski Predpisi.

Klicni znaki so sestavljeni iz črk in številk, razdeljen na 2 dela. Pri čemer prvi del (prefiks) pomeni državo, drugi del (sufiks) pa je individualen.
Tako recimo S59BDE pomeni - S5 je znak za Republiko Slovenijo, drugi del 9BDE pa v tem primeru označuje Radioklub Kranj.
Piše se vedno skupaj: S59BDE in izgovaja se vedno cel klicni znak.

CEPT
Dovoljenje za uporabo amaterske radijske postaje je običajno veljavno v državi v kateri je nekdo opravil izpit, oziroma v kateri je bilo izdano. Marsikdo pa vzame radijsko postajo s seboj tudi v tujino na dopust, izlet, službeno potovanje itd. CEPT priporočilo pa omogoča začasno uporabo amaterske radijske postaje v katerikoli državi, ki je to priporočilo sprejela. Namen je, poenostavitev uporabe amaterskih radijskih postaj v času bivanja izven matične države.
CEPT priporočilo T/R 61-01 je veljaven za dva različna razreda radioamaterskih licenc - dovoljenje za uporabo amaterske radijske postaje.

Razred 1 - dovoljuje delo na vseh amaterskih frekvenčnih pasovih, dovoljenih v državi v kateri se radioamater nahaja. Radioamater ima narejen izpit tudi za uporabo Morse abecede.

Razred 2 - Dovoljenje za uporabo amaterskih frekvenčnih pasov nad 30 MHz, dovoljenih v državi v kateri se nahaja in ni potrebno znanje iz Morse abecede.

HAMspirit
Preprosto povedano, je nenapisano pravilo o lepem obnašanju med opravljanjem radijskih zvez. Zavedati se moramo, da pri sogovorniku predstavljamo sebe, svoj radioklub v kolikor smo v katerega včlanjeni in svojo državo. Zato se obnašajmo med radijskimi zvezami kulturno in spoštujmo svoje sogovornike, prav tako pa ostale sogovornike katere slišimo pa z njimi ne vzpostavljamo radijske zveze. HAM pomeni radioamater, spirit - pomeni nenapisano pravilo lepega obnašanja med radijskimi zvezami ali le poslušanjem radijskih zvez drugih uporabnikov radijskih postaj. Istočasno se moramo zavedati, da se radijske zveze lahko poslušajo s tem ne motimo nobenih radijskih zvez ostalih uporabnikov radijskih postaj, ne smemo pa jih namerno motiti.

Konstruktorstvo
Zelo razširjena dejavnost v radioamaterstvu. Veliko radioamaterjev ne želi samo kupovati končne izdelke, ampak želijo sami skonstruirati in narediti določene sklope, ki so potrebni za delo. Tako sestavljajo radijske antene, ojačevalce, radijske postaje, razne inštrumente, razne pripomočke. In to ne zaradi tega, da bi pridobili nek pripomoček ceneje, ampak zato, ker želijo delati, želijo ustvarjati, se učiti, želijo videti uspešno opravljeno delo in naprave, katere bodo delovale pri vzpostavljanju zvez, tako doma, kot na tekmovanjih. Veliko je medsebojne pomoči, pisanja navodil, razne literature, tehničnega znanja in poznavanja elektronike. Seveda se pa kupuje in uporablja tudi profesionalno narejene radijske postaje in druge sklope.

Tako je tudi radioamaterstvo in delo v njem zelo tesno povezano z računalništvom, oziroma brez že skoraj ne gre. Tako, da je radioamaterstvo resnično različna zvrst tehnike in tehničnih pripomočkov s katerimi se radioamaterji poslužujemo in jih znamo tudi izkoriščati v naš in splošni dobrobit.
Vpeti smo tudi v razna druga področja, kot recimo v Civilno zaščito, pomagamo ljudjem v nesrečah, z radijskimi zvezami pomagamo tudi kadar nastopi mrk na rednih zvezah, izvajamo predavanja in učimo ostale, ki se šele želijo spoznati z radijskimi zvezami, radijsko tehniko ali konstruktorstvom.

ETIKA in operaterski postopki za radioamaterje
Dandanes se na splošno posveča vse premalo pozornosti dobrim operaterskim praksam. Predvsem tam, kjer je klubska dejavnost zamrla ali pa ni izkušenih hamov, ki bi bili pripravljeni pomagati, so novopečeni operaterji prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti.
Veliko radioamaterjev ali potencialnih radioamaterjev, ki prebira ta priročnik, je v radioamaterstvu verjetno novincev. Do nedavnega se je zagotovo večji del novih operaterjev pojavil na amaterskih bandih (op. obsegih, frekvenčnih pasovih) z malo ali pa celo brez pomoči, jasnih navodil ali nasvetov, kako se je potrebno na frekvencah obnašati.
In nekaj tega je navedeno v literaturi Operaterska tehnika.

P. S.
Skupek gradiva za izpit.

Uporabljena dodatna literatura:
- wikipedija
- slovenski priročnik za radioamaterje - 3. izdaja
- operaterska tehnika in postopki za radioamaterje

Na vrh