p. p. 188
4001 Kranj
K L U B S K A D E L O V N A A K C I J A
PREGLED TEHNIČNIH SREDSTEV
8. 6. 2019
Lepo, toplo in prijetno jutro. Že doma je vroče, kaj bo šele zunaj na zraku. Zato hitro po zajtrku na kolo in se odpeljem delu nasproti. Rahel vetrič na kolesu ravno toliko piha, da ni čutiti toplote sonca, ampak svežino. No, dobrih deset minut poganjanja kolesa, aja, saj danes je res maraton v Ljubljani. Ne zavijem tja, ampak proti severu. Kmalu zagledam že dobro poznane stavbe, za njimi pa skladišče, kjer imamo shranjeno tehnično robo, za delo na terenu. Pred stavbo je že pravi živ žav, torej, sem že pozen, glavna vrata za dostop, pa ravno toliko odprta, da se zbašem skozi odprtino brez, da bi podrgnil ob strani po robovih.
Ura kaže 9.30, torej nisem še nič zamudil. Pregled terena, ki bi bil primeren za postavitev naših agregatov in da ropot agregatov ne bi motil ostalih prisotnih. Prostor smo našli takoj za skladiščem. Ravna betonska podlaga, ravno pravšnja, da bodo agregati postavljeni na ravna tla. Skupaj smo s taborniki, našimi stalnimi zavezniki in vedno sodelujemo.
Iz skladišča smo na ročnem paletnem vozičku pripeljali 5 agregatov. Vsi so imeli polne rezervoarje z gorivom, vsem so nedolgo nazaj že zamenjali olje. Tako, da je bilo eno delo takoj prihranjeno.
Po vrsti zaganjamo agregate. Štirje agregati so poslušni in takoj speljejo po naših željah, eden pa se spunta in noče in noče delovati. Ročni pogon ne da potrebne volje za zagon, akumulatorja nima pritrjenega. Želimo si pomagati še z malim agregatom, ki proizvaja tudi 12 V, ampak brez uspeha.
Želimo priključiti kable za zagon na akumulator v kombiju, pa pod pokrovom motorja ni videti akumulatorja. Iskanje bo zahtevalo preveč časa, vprašanje, kako bo dostopen za priklop zagonskega kabla. Potem se spomnim, da nam v takih primerih vedno pomagajo poklicni gasilci. Stopim do vodje in se brez obotavljanja dogovoriva za njihovo pomoč. Pripeljejo avto, v katerem imajo zagonski Booster. Priključijo ga na agregat in ta v hipu zapoje, da je veselje. Hvala lepa za pomoč in že odidejo, ker morajo biti pripravljeni za učinkovit poseg.
Nekako 15 minut delujejo agregati, obremenjeni z lučmi in kaloriferjem, kateri ima vklopljena oba grelca. Potem pa jih počasi izklopimo, pustimo, da se malo pohladijo in zložimo nazaj v ALU kasete ves material, ki gre k agregatom. Ker sam agregat je bolj malo uporaben, če nima še ostalih pripomočkov, ki pomagajo izkoriščati elektriko iz agregatov.
Ko smo pospravili vse agregate na svoja prejšnja mesta, je sledil manjši odmor z debato. Najbolj nam je odleglo, da zdaj vemo, kako je stanje agregatov, ker nikoli ne vemo, kdaj nam bodo prišli v poštev. In takrat ugibati, zakaj, kateri ne deluje, je krepko prepozno. Tehnika mora biti v uporabi in skrbno vzdrževana, da se vedno ve, da je uporabna. Nekateri jo kupijo in zaprejo v skladišče in ne pustijo do nje, je ne pregledujejo, češ, saj kaj pa naj bo narobe, saj je nova, ko pa je treba z njo na teren, pa polovica ali več ne deluje in se šele takrat ugotavlja, kaj je sploh narobe.
Na dneh pregleda tehnike se točno ve, kaj ni v redu, kaj je v redu in se vse, kar je narobe se lahko v miru popravi, določene dele zamenja in nato sledi tekoče vzdrževanje. Je pa treba pri agregatih dobro paziti na redno menjavo in tekoče preverjanje ravni olja. Če tega zmanjka, potem ni daleč do katastrofe in nepotrebno zapravljanje denarja. Zato ta skrb ni nikoli odveč, dobro pa je, da se piše dnevnik za vsak agregat posebej. V katerega se navede čas delovanja, menjava olja, datum pregleda, po možnosti pa se še nekoga zadolži, da skrbi za agregate.
Po končanem delu so taborniki tako kot vedno za nas in za svoje člane pripravili malico in pijačo.
Dan lepo izkoriščen, čeprav tudi ne na kolesarskem maratonu. In spet na kolo ter poganjanje do doma. Ne bi bilo narobe, če bi si še pri vožnji s kolesom nataknil na glavo kolesarsko čelado. Tako pa počiva v kleti in čaka, da jo uporabim.