p. p. 188
4001 Kranj
STATUT ZVEZE RADIOAMATERJEV SLOVENIJE
Na podlagi 13. In 16.člena Zakona o društvih (Ur. List RS, št. 64/2011 z dne 12.08.2011 je konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije na svoji seji v Pekrah 10. marca 2012 sprejela naslednji spremenjeni in dopolnjeni
STATUT ZVEZE RADIOAMATERJEV SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Zveza radioamaterjev Slovenije (v nadaljevanju: ZRS) je prostovoljna, reprezentativna, krovna, samostojna in nepridobitna zveza radioamaterskih društev, ki se ukvarjajo z različnimi področji radioamaterstva (v nadaljevanju: radioklubov), ustanovljena za uresničevanje skupnih interesov na področju radioamaterskih in njim podobnih dejavnosti.
ZRS je pooblaščena organizacija za zastopanje in uveljavljanje interesov radioklubov pri državnih organih, mednarodnih organizacijah in drugih organizacijah v Republiki Sloveniji.
V skladu s predpisi ZRS izvaja dejavnost javnega interesa.
2. člen
Ime zveze je: Zveza radioamaterjev Slovenije (kratica: ZRS).
Sedež ZRS je v Pekrah, Bezjakova 151, 2341 - Limbuš. Območje njenega delovanja je Republika Slovenija.
3. člen
ZRS je pravna oseba zasebnega prava.
Zakoniti zastopnik ZRS je njen predsednik.
4. člen
ZRS ima svoj pečat okrogle oblike, premera 30 mm, z napisom: Zveza radioamaterjev Slovenije in emblemom ZRS v sredini.
5. člen
Razpoznavni znak - emblem ZRS ima obliko romba zaobljenih vogalov in v razmerju diagonal 1:2,2. Podlaga romba je modre barve, konice romba pa so srebrne barve. V rombu so grafični simboli antene, tuljave in ozemljitve v srebrni barvi. V spodnjem delu romba je trak srebrne barve z napisom: ZRS, v modri barvi.
Zastava ZRS je svetlo modre barve z emblemom v zgornjem levem vogalu in z napisom »Zveza radioamaterjev Slovenije« v spodnjem delu. Emblem in napis sta temno modre barve, razmerje med širino in dolžino zastave pa je 2:3.
Emblem in zastavo ZRS lahko uporabljajo radioklubi in njihovi člani.
6. člen
Delo ZRS in njenih organov je javno in temelji na načelih demokratičnosti in humanosti. O svojem delu ZRS obvešča javnost tako, da so seje organov ZRS javne, da lahko organizira okrogle mize in tiskovne konference, da na seje organov ZRS lahko vabi predstavnike zainteresiranih organizacij in ustanov in predstavnike medijev ter da sklepe in obvestila posreduje radioklubom preko glasila ZRS, elektronskih medijev in tiskanih medijev.
Radioklubi imajo pravico do vpogleda v dokumentacijo ZRS.
Za javnost dela je odgovoren predsednik ZRS.
7. člen
ZRS je prostovoljni član Mednarodne radioamaterske zveze IARU. ZRS se lahko včlani tudi v druge organizacije, katerih namen je širjenje tehnične kulture.
II. NAMEN IN CILJI ZRS
8. člen
ZRS skupaj z radioklubi zasleduje predvsem naslednje cilje:
- uveljavlja interese radioamaterjev in njihovih organizacij pri pristojnih državnih organih,
- zastopa slovenske radioamaterje v mednarodnih radioamaterskih organizacijah na njihovih manifestacijah in srečanjih
in na drugih mednarodnih aktivnostih,
-
pridobiva javna sredstva za projekte, pomembne za ZRS, radioamaterje in njihove organizacije,
-
skupaj z radioklubi organizira izobraževanje, izdajanje učnih gradiv in pripomočkov,
-
ZRS po pooblastilih v sodelovanju s pristojnim upravnim organom organizira izvajanje izpitov za pridobitev
radioamaterskih licenc,
-
organizira in podpira razvoj in implementacijo novih tehničnih sredstev, pomembnih za radioamaterje in njihove
organizacije,
-
organizira in koordinira izgradnjo in vzdrževanje infrastrukturnih telekomunikacijskih sistemov, pomembnih za
radioamaterje in njihove organizacije,
-
promovira radioamaterske dejavnosti,
-
organizira in koordinira sodelovanje radioamaterjev v humanitarnih in patriotskih akcijah ter nalogah ob naravnih ali
drugih nesrečah in nevarnostih,
-
zagotavlja opravljanje skupnih administrativno-tehničnih nalog za potrebe organov ZRS in radioklubov,
-
podeljuje nagrade in priznanja ter diplome radioamaterjem in njihovim organizacijam in drugim zaslužnim za uspešno
delovanje ZRS.
9. člen
ZRS uresničuje skupne cilje in naloge z organizacijo dela in akcij, ki so v interesu radioklubov in prispevajo k organizacijskem in tehničnem napredku ZRS:
-
z enotnim nastopanjem pri uveljavljanju pravic radioamaterjev v pravnem sistemu države v skladu s priporočili
Mednarodne radioamaterske zveze - IARU,
-
z razvijanjem sodobnih oblik in metod dela v konstruktorskih, radiogoniometrijskih, operaterskih, digitalno
komunikacijskih in drugih radioamaterskih dejavnostih,
-
s širjenjem in popularizacijo radioamaterstva prek sredstev javnega obveščanja,
-
s prirejanjem strokovnih seminarjev in drugih oblik izpopolnjevanja, vzgoje in izobraževanja,
-
z organizacijo domačih in mednarodnih radioamaterskih tekmovanj, razstav, srečanj in drugih radioamaterskih
prireditev,
-
z organizirano pripravo, izdelavo in nabavo učnih in drugih pripomočkov, opreme in tehničnih sredstev za potrebe
ZRS in radioklubov,
-
z razvijanjem ter kordinacijo in vzdrževanjem radioamaterskih tehničnih sistemov (digitalne radijske komunikacije,
repetitorji, radijski svetilniki idr.) in njihovim vključevanjem v mednarodne sisteme,
-
z vodenjem evidenc, preizkusi in stalno pripravljenostjo tehničnih sredstev in kadrov ter organiziranjem omrežja
radijskih zvez ob naravnih ali drugih nesrečah in nevarnostih,
-
z urejanjem strokovnih, administrativnih in pravnih zadev pri opravljanju izpitov za amaterske operaterje,
-
z organizacijo QSL biroja ZRS,
-
z izdajanjem skupnega glasila in drugih publikacij s področja delovanja ZRS,
-
z izdajanjem radioamaterskih diplom,
-
z zagotavljanjem sodelovanja ekip ZRS na mednarodnih radioamaterskih tekmovanjih, srečanjih in manifestacijah,
-
s podeljevanjem nagrad in priznanj radioamaterjem, radioklubom ter drugim organizacijam za zasluge pri razvoju
radioamaterskih dejavnosti,
-
z nudenjem pomoči pri ustanavljanju in delovanju radioamaterskih društev,
-
s sodelovanjem z gospodarskimi in drugimi organizacijami,
-
z aktivnostmi, ki zagotavljajo mednarodno povezovanje in promocijo radioamaterske organizacije in Republike
Slovenije.
III. ČLANSTVO
10. člen
ZRS so ustanovili radioklubi, ki delujejo v Republiki Sloveniji.
Član ZRS lahko postane radioklub, ustanovljen in registriran v Republiki Sloveniji, ki sprejema določila tega statuta in na podlagi predhodnega soglasja upravnega odbora ZRS podpiše pogodbo o pristopu k ZRS.
Članstvo se letno obnavlja.
Kdor želi ostati član zveze, mora do roka, ki ga določi upravni odbor, poravnati članarino in druge obveznosti, ki jih določi konferenca ZRS.
11. člen
Članstvo v ZRS preneha na podlagi sklepa najvišjega organa radiokluba o izstopu iz ZRS, z izključitvijo radiokluba iz ZRS na podlagi pravnomočnega sklepa disciplinske komisije ZRS ali s prenehanjem delovanja radiokluba.
Članstvo v ZRS preneha radioklubu, ki do dogovorjenega roka ne obnovi članstva, kot je določeno v prejšnjem členu tega Statuta.
Ob prenehanju članstva v ZRS radioklub ne more imeti nobenega zahtevka do premoženja ZRS, razen v primerih, če je radioklub s pogodbo odstopil ali prenesel na ZRS v uporabo lastna materialna sredstva.
IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI RADIOKLUBOV
12. člen
Pravice radioklubov so:
-
da njihovi predstavniki volijo in so izvoljeni v organe ZRS,
-
da sodelujejo pri izvajanju programov ZRS,
-
da uporabljajo skupna tehnična sredstva,
-
da uporabljajo storitve strokovne službe ZRS,
-
da sodelujejo v tekmovanjih in drugih aktivnostih, ki jih organizira ZRS,
-
da uporabljajo simbole ZRS,
-
da predlagajo člane in organizacije za priznanja ZRS,
-
da se regijsko povezujejo za uresničevanje skupnih projektov.
Dolžnosti radioklubov so:
-
da promovirajo in razvijajo radioamaterske dejavnosti v svojih okoljih,
-
da pridobivajo in usposabljajo nove člane,
-
da sodelujejo v akcijah ZRS,
-
spoštujejo ta statut in sklepe ter politiko konference ZRS,
-
da izpolnjujejo prevzete obveznosti do ZRS,
-
da varujejo in povečujejo ugled ZRS in radioamaterstva.
V. ORGANI IN VOLITVE V ORGANE ZRS
13. člen
Organi ZRS so:
-
konferenca ZRS,
-
upravni odbor ZRS,
-
nadzorni odbor ZRS,
-
disciplinska komisija ZRS.
14. člen
Priprave na volitve v organe ZRS vodi upravni odbor ZRS, ki izvede postopek evidentiranja možnih kandidatov za organe ZRS, ki jih voli konferenca ZRS.
Volitve na konferenci so praviloma tajne, razen če dvotretjinska večina navzočih predstavnikov radioklubov ne sklene drugače. Glasovanje v organih ZRS je praviloma javno, razen če dvotretjinska večina navzočih članov organa ne odloči drugače.
Mandat članov upravnega odbora ZRS, nadzornega odbora ZRS in disciplinske komisije ZRS, predsednika ZRS in podpredsednikov ZRS je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni. Člani organov ZRS so za svoje delo odgovorni konferenci ZRS.
V primeru, da posamezni član upravnega odbora, nadzornega odbora ali disciplinske komisije preneha opravljati svojo funkcijo pred pretekom mandata, ga lahko nadomesti drugi član, ki ga na predlog predsednika organa potrdi pristojni organ. Takega člana mora z glasovanjem potrditi konferenca ZRS na prvem zasedanju. Na ta način se lahko nadomesti največ ena tretjina članov organa.
Če preneha opravljati svojo funkcijo pred potekom mandata predsednik ZRS ali več kot ena tretjina na konferenci izvoljenih članov upravnega odbora, nadzornega odbora ali disciplinske komisije, se skliče izredna volilna konferenca.
KONFERENCA ZRS
15. člen
Konferenca ZRS je najvišji organ upravljanja ZRS. Sestavljajo jo pooblaščeni predstavniki radioklubov, ki so člani ZRS. Vsak radioklub ima v konferenci en glas.
16. člen
Konferenca ZRS je lahko redna ali izredna. Redno konferenco sklicuje upravni odbor ZRS. Sestaja se vsako leto, vsako četrto leto pa je hkrati volilna konferenca.
Na zahtevo upravnega odbora, nadzornega odbora ali več kot tretjine radioklubov se lahko skliče izredna konferenca ZRS. Če upravni odbor ne skliče izredne konference v roku dveh mesecev po prejemu zahteve, jo skliče tisti, ki je sklic zahteval. Sklicatelj izredne konference mora predložiti dnevni red z ustreznimi gradivi. Dvomesečni rok teče od dne, ko je bilo gradivo predloženo. Izredna konferenca obravnava le problematiko, zaradi katere je bila sklicana. Za sklepčnost in veljavnost sklepov veljajo pravila rednega sklica.
17. člen
Delo konference je javno. Konferenca poteka po njenem poslovniku.
Konferenco vodi petčlansko delovno predsedstvo (predsednik in štirje člani), ki ga izvoli konferenca izmed navzočih pooblaščenih predstavnikov radioklubov.
Konferenca je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica predstavnikov radioklubov.
Če konferenca ob napovedanem času ni sklepčna, predsednik ZRS prestavi začetek za 30 minut, po tem konferenca veljavno dela in lahko sprejema sklepe, če je prisotnih vsaj ena tretjina predstavnikov radioklubov.
18. člen
Konferenca sprejema odločitve z glasovanjem z navadno večino, finančni načrt ZRS, statut ZRS in njegove spremembe ali dopolnitve pa sprejema z dvotretjinsko večino. Sklep o prenehanju ZRS konferenca sprejema s soglasjem.
19. člen
Konferenca ZRS:
-
sklepa o dnevnem redu,
-
sprejema poslovnik konference ZRS,
-
razpravlja in sklepa o poročilih o delovanju organov ZRS,
-
razpravlja in sklepa o realizaciji sklepov predhodne konference ZRS,
-
določa politiko delovanja ZRS,
-
obravnava in sprejema program dela in finančni plan ZRS,
-
obravnava in potrjuje zaključni račun ZRS,
-
sprejema pravilnike o priznanjih in nagradah ZRS,
-
sprejema in spreminja statut ZRS in druge pravne akte ZRS,
-
voli in razrešuje predsednika, podpredsednike in člane upravnega in nadzornega odbora ZRS ter člane disciplinske
komisije ZRS in delovnega predsedstva,
-
imenuje častnega predsednika ZRS,
-
odloča o pritožbah zoper sklepe organov ZRS,
-
odloča o nakupu, prodaji in najemu nepremičnin,
-
odloča o včlanjenju ZRS v druge organizacije ter o izstopu ZRS iz drugih organizacij,
-
odloča o prenehanju ZRS.
UPRAVNI ODBOR ZRS
20. člen
Upravni odbor ZRS je upravno–izvršilni organ konference ZRS, ki izvršuje sklepe konference in vodi delo ZRS med dvema konferencama.
Upravni odbor ZRS šteje enajst članov in ga sestavljajo:
-
predsednik, ki je istočasno tudi predsednik ZRS,
-
trije podpredsedniki, ki so istočasno tudi podpredsedniki ZRS,
-
šest managerjev ZRS (za KV dejavnost, za UKV dejavnost, za ARG dejavnost, za digitalne komunikacije, za RPT in
ATV dejavnost, za diplome),
-
en član.
Kandidat za predsednika ZRS predloži konferenci program dela v ZRS za mandatno obdobje, predlog kandidatov za podpredsednike in člane upravnega odbora.
Upravni odbor se sestaja najmanj štirikrat letno. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih najmanj polovica članov. Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren konferenci ZRS.
21. člen
Upravni odbor ZRS opravlja naslednje naloge:
-
izvaja sklepe in program dela, ki ga je sprejela konferenca ZRS,
-
izvaja politiko, ki jo je določila konferenca ZRS,
-
vodi delovanje ZRS med dvema konferencama,
-
izvaja finančni plan ZRS in upravlja s premoženjem ZRS,
-
skupaj z radioklubi ustanavlja regije ter podpira njihovo delovanje,
-
organizira programe izobraževanja radioamaterjev,
-
imenuje managerje za vodenje posameznih področij radioamaterskih dejavnosti,
-
usmerja uredniško politiko, imenuje urednika in uredniški odbor glasila ZRS,
-
informira radioklube o delovanju ZRS in sklepih sej upravnega odbora,
-
skupaj z izvajalcem določa pravila za tekmovanja, ki jih organizira ZRS,
-
določa pogoje za osvajanje diplom in priznanj, ki jih podeljuje ZRS,
-
sprejema sistemizacije delovnih mest v strokovni službi ZRS,
-
pripravlja dokumente za obravnavo na konferenci ZRS,
-
daje soglasje za pristop novih radioklubov v ZRS,
-
določa višino letnega denarnega prispevka za potrebe ZRS,
-
ustanavlja komisije za rešitev posameznih strokovnih zadev, pomembnih za delovanje ZRS, pripravo strokovnih
gradiv, ter imenuje in razrešuje člane teh komisij,
-
predlaga predsedniku ZRS prekinitev pogodbe o zaposlitvi uslužbencev ZRS,
-
opravlja druge naloge, ki zagotavljajo realizacijo ciljev ZRS.
22. člen
Upravni odbor ZRS skupaj z radioklubi lahko ustanovi regije v Republiki Sloveniji, v katerih radioklubi:
-
skupaj, dogovorno in koordinirano realizirajo projekte skupnega značaja,
-
promovirajo radioamaterske dejavnosti v okoljih, kjer delujejo,
-
razvijajo med članstvom radioklubov pripadnost radioamaterski organizaciji,
-
organizirajo druge akcije, ki so v interesu radioklubov.
Regijo ustanovijo radioklubi s podpisom sporazuma o ustanovitvi in določijo koordinatorja regije.
V sporazumu o ustanovitvi regije radioklubi lahko določijo prednostne naloge in način delovanja.
Sporazum o ustanovitvi regije se deponira tudi pri ZRS.
PREDSEDNIK ZRS
23. člen
Predsednik ZRS je zakoniti zastopnik ZRS in opravlja zlasti naslednje naloge:
-
predseduje ZRS in upravnemu odboru ZRS,
-
predstavlja ZRS v javnosti,
-
sklicuje in vodi upravni odbor ZRS,
-
je odgovoren za uresničevanje sprejetega programa ZRS,
-
opravlja druge naloge na osnovi pooblastil konference in organov ter pravil o delovanju ZRS.
Predsednik ZRS lahko za čas odsotnosti pisno pooblasti enega od podpredsednikov ZRS, da ga nadomešča. Predsednik ZRS lahko pisno prenese del svojih nalog na podpredsednike ZRS ali posamezne člane upravnega odbora ZRS. Predsednik ZRS je za svoje delo odgovoren konferenci ZRS, za delovanje ZRS pa je odgovoren v skladu s tem statutom in pravnim redom v Republiki Sloveniji.
Predsednik ZRS ima pravico in dolžnost zadržati izvajanje sklepov organov ZRS, za katere meni, da so v neskladju s tem statutom in pravnim redom v Republiki Sloveniji.
NADZORNI ODBOR ZRS
24. člen
Nadzorni odbor ZRS je njen kontrolni organ. Spremlja in nadzoruje delo organov in funkcionarjev ZRS in ugotavlja, če delujejo v skladu s predpisi, statutom ZRS, programom in finančnim načrtom ZRS ter sklepi in priporočili konference ZRS. Nadzoruje tudi finančno in materialno poslovanje ZRS. O svojih ugotovitvah poroča enkrat letno konferenci ZRS.
V primeru, če nadzorni odbor ZRS oceni, da je dejanje posameznega organa ZRS v nasprotju s pravnim redom, akti ZRS ali ham spiritom, lahko z začasno odredbo zadrži njihovo izvajanje do dokončne odločitve na konferenci ZRS.
Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih izvoli konferenca za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Delo nadzornega odbora sklicuje in vodi predsednik. Seje so sklepčne, če je prisotna večina članov. Sklepi se sprejemajo z večino prisotnih članov. V primeru enakega števila glasov šteje glas predsednika dvojno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani drugih organov ZRS.
DISCIPLINSKA KOMISIJA ZRS
25. člen
Disciplinska komisija ZRS ima pet članov. Izvoli in razreši jo konferenca ZRS, kateri je tudi odgovorna za svoje delo. Mandat članov disciplinske komisije je štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni.
Delo disciplinske komisije vodi njen predsednik, ki ga člani izvolijo izmed sebe.
26. člen
Kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija ZRS, so:
-
nespoštovanje določil statuta ZRS,
-
nespoštovanje, neizpolnjevanje in kršenje sklepov organov ZRS,
-
dejanja, ki rušijo ugled ZRS,
-
neodgovorno izvrševanje sklepov in prevzetih nalog ZRS,
-
nespoštovanje ham spirita in kodeksa ARON.
27. člen
Disciplinska komisija prične postopek po prijavi ali na lastno iniciativo.
Na podlagi končanega dokaznega postopka disciplinska komisija lahko izreče kršitelju, upoštevajoč težo kršitve, oteževalne in olajševalne okoliščine, enega izmed naslednjih ukrepov:
-
opomin,
-
javni opomin,
-
predlog o začasni ali trajni izključitvi iz ZRS,
-
začasni odvzem pravic člana organov ZRS,
-
predlog predsedniku ZRS o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi.
O izrečenem ukrepu proti kršitelju disciplinska komisija izda pisni sklep, zoper katerega se prizadeti lahko pritoži na konferenco ZRS.
Predlogi disciplinske komisije o začasni ali trajni izključitvi iz ZRS in o odvzemu pravic člana organov ZRS zamrznejo vse pravice člana ZRS ali člana organov ZRS do naslednje konference, na kateri seznani konferenco s sklepom in ga nato konferenca dokončno potrdi ali ovrže. Predlog o prekinitvi delovnega razmerja pa ne povzroča zamrznitve pravic, temveč se o predlogu odloča na konferenci ZRS.
28. člen
Radioklub, zaposleni na ZRS ali član organov ZRS , ki povzroči škodo drugemu članu ZRS ali sami ZRS, mora to škodo povrniti. Če je bila škoda povzročena iz velike malomarnosti ali z naklepom, je povzročitelj materialno in disciplinsko odgovoren po zakonu o obligacijskih razmerjih.
29. člen
V primeru spora med radioklubi, zaposlenimi na ZRS ali člani organov ZRS, ki ga niso sposobni sami razrešiti, se lahko prostovoljno odločijo, da o sporu odloči disciplinska komisija ZRS.
Disciplinska komisija deluje v tem primeru po načelih arbitraže. Vsaka sporna stranka predlaga enega člana disciplinske komisije, ki pa ne more biti njen član, enega člana pa predlaga upravni odbor ZRS iz vrst nepristranskih in neprizadetih članov. Razsodba disciplinske komisije je ta vse udeležence v sporu dokončna.
V primeru, da spor s pomočjo arbitraže ni mogoče rešiti, se spor rešuje pred krajevno pristojnim sodiščem.
VI. STROKOVNA SLUŽBA ZRS
30. člen
Za opravljanje organizacijskih, tehničnih in administrativno-finančnih del ZRS lahko ustanovi strokovno službo, ki ima naslednje naloge:
-
organizacija in izvajanje skupnih nalog ZRS,
-
opravila za organe ZRS,
-
realizacija sklepov organov ZRS,
-
opravila pri organizaciji izpitov za radioamaterje,_druga opravila, vezana na poslovanje ZRS.
Sredstva za delovanje strokovne službe ZRS zagotavlja konferenca ZRS v letnem finančnem planu. Uslužbenci ZRS so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru ZRS. Podpisnik pogodbe o zaposlitvi uslužbencev ZRS je predsednik ZRS.
VII. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE
31. člen
Finančno in materialno poslovanje ZRS vodi v skladu z računovodskimi standardi v Republiki Sloveniji in veljavnimi predpisi. ZRS ima svoj poslovni račun pri poslovni banki.
32. člen
ZRS pridobiva sredstva za svoje delovanje s:
-
plačilom članarine,
-
sredstvi sponzorjev in donatorjev,
-
prispevki radioklubov in drugih organizacij,
-
kandidiranjem za javna sredstva na razpisih in natečajih,
-
lastno dejavnostjo,
-
pridobljenimi darili in volili,
-
iz drugih virov.
Če ZRS pri opravljanju svoje dejavnosti oziroma neposrednem opravljanju nepridobitne dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.
33. člen
ZRS porablja finančna sredstva na podlagi finančnega plana, ki ga je sprejela konferenca, in v skladu z dinamiko prilivov finančnih sredstev.
Poročilo o finančnem poslovanju ZRS obravnava in sprejema konferenca vsako leto za preteklo leto.
34. člen
Finančno in materialno poslovanje ZRS je javno. Vsak radioklub ima pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje ZRS.
Finančne in materialne listine podpisuje predsednik ali s strani upravnega odbora pooblaščene osebe.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja oziroma mora biti vodeno v skladu z računovodskimi standardi za društva.
VIII. PRENEHANJE ZRS
35. člen
ZRS preneha obstajati:
-
na podlagi prostovoljnega razpusta po sklepu konference ZRS o prenehanju dela ZRS,_
-
če se zmanjša število v ZRS vključenih radioklubov pod dva,
-
po samem zakonu.
Ob prenehanju ZRS preide njeno premoženje na radioklube po enakih deležih, razen če konferenca ZRS ne odloči drugače.
Ostanek javnih sredstev na poslovnem računu ZRS se vrne proračunu, iz katerega izvirajo.
IX. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB STATUTA ZRS
36. člen
Spremembe in dopolnitve statuta ZRS se sprejemajo po enakem postopku kot sam statut.
Upravni odbor ZRS mora po končanem postopku obvestiti pristojni registracijski organ o spremembah in dopolnitvah statuta ZRS.
X. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
37. člen
Vsi akti ZRS morajo biti usklajeni ali sprejeti v skladu s spremembami statuta ZRS v roku enega leta od dneva uveljavitve statuta ZRS.
Upravni odbor ZRS lahko izpelje postopek zaščite imena in celostne podobe organizacije.
38. člen
Statut ZRS je bil sprejet na konferenci, ki je bila 10. marca 2012, v Pekrah, in začne veljati takoj, uporabljati pa se začne naslednji dan po registraciji na pristojni upravni enoti.
Z dnem uveljavitve tega statuta se preneha uporabljati statut ZRS, ki je bil sprejet na 33. konferenci ZRS, 23. aprila 2005, v Ljubljani.
Pekre 10. marec 2012
Predsednik ZRS:
Bojan Majhenič, S52ME